25th Dec 2008
Bili smo mladi in preživeli
Včeraj po kosilu sva s kolegom pred vhodov v poslovno stavbo opazila parkiran Pony in debata je nanesla na kolesa v otroštvu.
Prvo resnejše kolo je bil mini BMX. Rogov verjetno. Tega se spominjam samo bežno, niti ne vem kakšne barve je bil. Mogoče zelen. Naslednji je bil Rogov “tavelk” BMX. Moder z rdečimi gumami.
Že takrat je mami postalo jasno, da ne bom igral košarke, namiznega tenisa oz. se ukvarjal z nenevarnimi športi. Vožnja z BMXom je kaj hitro postala nezanimiva in potrebno jo je bilo malo začiniti. Na TVju sem videl BMX freestylerja Simona Stojka Falka, ki je (bil) res majstor. Uf, jst bi tut to. In oče je že bil zaposlen s predelavo. Pri sprednjem in zadnjem pestu mi je našraufal štiri debele vijake in začela se je telovadba. Nekaj osnovnih trikov sem že izpeljal, ampak sem kaj hitro odnehal saj sem imel golena potolčena od železnih pedal, ki so bila povrhu vsega še močno nazobčana. Saj veste, za boljši oprijem superg.
Kasneje smo začeli postavljati lesene skakalnice. Zelo profizoriš. Spodaj par vrst ceglov, ki so ostali še od gradnje prizidka ter več let ždeli pod balkonom stare mame in so bili velikokrat v veliko pomoč pri postavljanju kakšnih objektov, čezenj pa eno desko in že smo skakali. Do tretje vrste zidakov je še zdržalo, četrta se je porušila. Problem je bil, da sem ravno jaz testiral povišano skakalnico. No, lahko si predstavljate. Odrgnjena kolena in komolci in pri stari mami sem bil deležen zdravniške prve pomoči z arniko. To je bilo vedno hujše od vsakršnega padca. Arnika.
Spet drugič se je med vožnjo po cesti navzdol odšraufala balanca in tako sem končal v sosedovem vrtu. Najraje je gojil vrtnice. Vrtnice imajo trnje. In trnje gre težko iz kože.
Podobno je bilo tudi s kamenčki in peskom, ki se je zažrl v kolena in komolce s spusti po taistem klancu in s skakalnico, ki jo je tokrat skupaj zbil oče in bi zdržala tudi avto. Takrat smo imeli še makedamsko cesto, asfalt je prišel kasneje. Z asfaltom so se šele začele bolečine.
V živo se spomnim mojega najhujšega padca s kolesom kdajkoli. Spomnim se ga vsakič, ko se peljem z avtom mimo. Padec, ki ga tudi pričakoval nisem. Bilo je z vračanja od osnovnošolske ljubezni, ampak takrat že z mojim prvim gorskim kolesom. Bil je zadnji desni ovinek in precej velika hitrost. Na mojo nesrečo je bil na idealni liniji drseč pokrov hidranta, ki ga nikoli prej nisem opazil. Oprijem gume je odpovedal jaz pa sem se kot propeler od helikopterja z vsemi štirimi od sebe dričal po asfaltu. Pošteno me je olupilo. Kolena, komolca, boki, ramena in spodnji del brade, kjer je še danes brazgotina in manj kocin kot drugje po bradi. V spominu mi je ostal tudi mamim pogled, ko sem krvav pripeljal domov. Mislim, da je takrat zmanjkalo arnike.
Tudi skejtanje sem moral preizkusiti. Priznam, ni mi šlo. Olie in flip, to pa je bilo tudi vse, kar sem skupaj spacal. Pa še superge sem takoj uničil.
Kolesa smo prerasli in s prijateljem sva v Zagorje pripeljala nov šport. Rolanje. Če se ne motim je bilo to več kot petnajst let nazaj. Že po prvih krogih je dol najprej letela bremza. Bila je napoti, pa še hecno je zgledala. Zavirala sva kot na smučeh. Z drsom in je delovalo. Stopnic in podobnih zadev ni manjkalo in na kratki relaciji se je dalo sprostiti ogromno adrenalina, kasneje pa sva vse skupaj začinila še s three-sixtyji in one-eightyji. Najdrznejši skok je bil iz zagorske ploščadi čez stopnice oz. zelenico in če je šlo še čez pločnik direktno na cesto (da… na cesto…). Z obratom za 360 stopinj seveda (three-sixty). Če bi takrat padel ne vem kaj bi se zgodilo. Zdravsteni dom je bil oddaljen borih 20 m in spomnim se vsaj treh obiskov prijateljev. Pri rolanju sam poškodb nisem utrpel. Sem že omenil, da si v življenju nisem zlomil samcate kosti, kljub temu, da sem že večkrat menjal kožo?
Bistvo? Nismo imeli čelad, kolenske ščitnike sem uporabljal samo pri rolanju, ampak smo preživeli. Da ne bo pomote, striktno zagovarjam uporabo zaščite. Če samo pomislim, koliko ščitnikov imam sedaj med vožnjo na quadu. Mislim, da bi preživel celo full kontakt napadalca pri hokeju. Safety first!
Tags: BMX, kolo, otroštvo, rolanje, skejtanje
Related posts
Včeraj po kosilu sva s kolegom pred vhodov v poslovno stavbo opazila parkiran Pony in debata je nanesla na kolesa v otroštvu.
Prvo resnejše kolo je bil mini BMX. Rogov verjetno. Tega se spominjam samo bežno, niti ne vem kakšne barve je bil. Mogoče zelen. Naslednji je bil Rogov “tavelk” BMX. Moder z rdečimi gumami.
Že takrat je mami postalo jasno, da ne bom igral košarke, namiznega tenisa oz. se ukvarjal z nenevarnimi športi. Vožnja z BMXom je kaj hitro postala nezanimiva in potrebno jo je bilo malo začiniti. Na TVju sem videl BMX freestylerja Simona Stojka Falka, ki je (bil) res majstor. Uf, jst bi tut to. In oče je že bil zaposlen s predelavo. Pri sprednjem in zadnjem pestu mi je našraufal štiri debele vijake in začela se je telovadba. Nekaj osnovnih trikov sem že izpeljal, ampak sem kaj hitro odnehal saj sem imel golena potolčena od železnih pedal, ki so bila povrhu vsega še močno nazobčana. Saj veste, za boljši oprijem superg.
Kasneje smo začeli postavljati lesene skakalnice. Zelo profizoriš. Spodaj par vrst ceglov, ki so ostali še od gradnje prizidka ter več let ždeli pod balkonom stare mame in so bili velikokrat v veliko pomoč pri postavljanju kakšnih objektov, čezenj pa eno desko in že smo skakali. Do tretje vrste zidakov je še zdržalo, četrta se je porušila. Problem je bil, da sem ravno jaz testiral povišano skakalnico. No, lahko si predstavljate. Odrgnjena kolena in komolci in pri stari mami sem bil deležen zdravniške prve pomoči z arniko. To je bilo vedno hujše od vsakršnega padca. Arnika.
Spet drugič se je med vožnjo po cesti navzdol odšraufala balanca in tako sem končal v sosedovem vrtu. Najraje je gojil vrtnice. Vrtnice imajo trnje. In trnje gre težko iz kože.
Podobno je bilo tudi s kamenčki in peskom, ki se je zažrl v kolena in komolce s spusti po taistem klancu in s skakalnico, ki jo je tokrat skupaj zbil oče in bi zdržala tudi avto. Takrat smo imeli še makedamsko cesto, asfalt je prišel kasneje. Z asfaltom so se šele začele bolečine.
V živo se spomnim mojega najhujšega padca s kolesom kdajkoli. Spomnim se ga vsakič, ko se peljem z avtom mimo. Padec, ki ga tudi pričakoval nisem. Bilo je z vračanja od osnovnošolske ljubezni, ampak takrat že z mojim prvim gorskim kolesom. Bil je zadnji desni ovinek in precej velika hitrost. Na mojo nesrečo je bil na idealni liniji drseč pokrov hidranta, ki ga nikoli prej nisem opazil. Oprijem gume je odpovedal jaz pa sem se kot propeler od helikopterja z vsemi štirimi od sebe dričal po asfaltu. Pošteno me je olupilo. Kolena, komolca, boki, ramena in spodnji del brade, kjer je še danes brazgotina in manj kocin kot drugje po bradi. V spominu mi je ostal tudi mamim pogled, ko sem krvav pripeljal domov. Mislim, da je takrat zmanjkalo arnike.
Tudi skejtanje sem moral preizkusiti. Priznam, ni mi šlo. Olie in flip, to pa je bilo tudi vse, kar sem skupaj spacal. Pa še superge sem takoj uničil.
Kolesa smo prerasli in s prijateljem sva v Zagorje pripeljala nov šport. Rolanje. Če se ne motim je bilo to več kot petnajst let nazaj. Že po prvih krogih je dol najprej letela bremza. Bila je napoti, pa še hecno je zgledala. Zavirala sva kot na smučeh. Z drsom in je delovalo. Stopnic in podobnih zadev ni manjkalo in na kratki relaciji se je dalo sprostiti ogromno adrenalina, kasneje pa sva vse skupaj začinila še s three-sixtyji in one-eightyji. Najdrznejši skok je bil iz zagorske ploščadi čez stopnice oz. zelenico in če je šlo še čez pločnik direktno na cesto (da… na cesto…). Z obratom za 360 stopinj seveda (three-sixty). Če bi takrat padel ne vem kaj bi se zgodilo. Zdravsteni dom je bil oddaljen borih 20 m in spomnim se vsaj treh obiskov prijateljev. Pri rolanju sam poškodb nisem utrpel. Sem že omenil, da si v življenju nisem zlomil samcate kosti, kljub temu, da sem že večkrat menjal kožo?
Bistvo? Nismo imeli čelad, kolenske ščitnike sem uporabljal samo pri rolanju, ampak smo preživeli. Da ne bo pomote, striktno zagovarjam uporabo zaščite. Če samo pomislim, koliko ščitnikov imam sedaj med vožnjo na quadu. Mislim, da bi preživel celo full kontakt napadalca pri hokeju. Safety first!
Tags: BMX, kolo, otroštvo, rolanje, skejtanjeRelated posts
Posted in Bajkanje, Ostalo, Resno, Zabavno, Športanje | 9 Komentarjev »
