Plan drugega dne je bil najem skuterja ter izlet preko celega otoka na skrajni severozahodni del na ogled Modrih jam (Blue Caves). Ura je bila osem zjutraj, ko sva že lovila prve minute zajtrka, da nama slučajno ne bi ušla kakšna ura dragocenega dneva. Tu je šlo za moj zajeb. Čekiral sem namreč čas na službenem mobilniku, ki je bil še vedno nastavljen na slovenski časovni pas. Crap! Problem je bil namreč v najemu skuterja, saj jih zjutraj razgrabijo, kot da bi bili džabe. Imela sva srečo, saj je bilo na razpolago pet skuterjev, izbrala pa sva prvega v vrsti med tremi, ki so imeli dodatno opremo – kovček.
Napolnila sva backpack in pičila proti skoraj 40 km oddaljenim Modrim jamam. Obvezni postanek v šest km oddaljenem Zakynthosu ter edini Vodafone trgovini na otoku. V meni je velik procent geeka in 63 % Twitter odvisneža, potrebno pa je seveda tudi spremljanje dogajanja v rodni domovini, ter se sem pa tja oglasiti na Knjigi Fac. Že pred odhodom sem stisnil mejl na grški Vodafone, zame pa si je vzel čas g. Kyriacos Maragos (Custumer Communications Specialist).
Ker se mi je šlo samo za prenos podatkov, mi je svetoval predplačniško SIM kartico Vodafone AlaCarte (cena 5€ z dobroimetjem v enakem znesku) ter vklop paketa Sufr & Email 30 (3,5€/30MB), kar bi bilo idealno glede na to, da doma v mesecu pokurim med 110 in 140 MB. Vodafone prodajalki razložim moje želje in tudi sama mi predlaga enako rešitev. Kulj, plačam in Matrico (skuter znamke Matrix, po domače Matrica) poženem proti cilju.
Do cilja so sledili štirje minutni postanki, kjer sva na zemljevidu preverila pravo smer. Modre jame se nahajajo pod strmimi pečinami in tako je dostop do njih možen iz štirih smeri. Ena je s čolnom ali ladjo po morju, druga po stopnicah od svetilnika navzdol proti morju (nisva našla), tretja po stopnicah od mlina na veter (odkrila Anja), ter četrta, ki sva jo opazila med kasnejšo plovbo z ladjo okoli otoka. Spustila sva se po dolgih ter strmih stopnicah do morja. Prostora za poležavanje na tem območju razumljivo ni, po skoku v vodo pa mi je Anja predlagala da zaplavava do Modrih jam. Hja, tak je bil predhodni plan, po pogledu na levo stran pa se mi ideja ni več zdela ravno dobra. Globoka voda in ne prav mirno morje sta obetala napor. Jah nič, gremo, akcija! Bližje jamam sva bila, hitreje sva se jim bližala. Pri tem so nama verjetno pomagali močnejši tokovi in valovi, ko so jih jame vodila naravnost vase. Jame sva si ogledala in čas je bil za vrnitev na kopno, saj je vsaj pri meni nastopila utrujenost. Tokrat nama je “veter pihal v prsa”, saj sva plavala proti toku”. Ko sem pogledal nazaj in preveril napredek oddaljevanja sem ugotovil, da je le-ta precej klavrn, saj sva se oddaljila za par metrov. V tem trenutku mi je tudi postalo jasno, zakaj sva edina plavalca na tem območju. Okoli naju so pluli čolni, manjše ladje in tudi večja se je našla. Kasneje sva srečala skupino turistov s kajaki. Edini približek nama so bili trije plavalci, le da so bili ti opremljeni vsaj z napihljivo blazino. OK, splavala sva v mirnejše vode in kmalu zatem tudi na obalo. Sendvič in breskev za energijo ter Mythos za užitek.
Med polećžvanjem sem se lotil moje grške SIMke. Vodafone girl mi je že prej zapisala telefonsko številko odzivnika kjer naj bi vklopil želeni podatkovni paket. Moje prvo vprašanje je bilo, če so navodila poleg grškega jezika tudi v angleščini. Prepričljivo mi z trdim R-jem odgovori: ” Afkors! “. Navodila na odzivniku sem poslušal vsaj trikrat, razumel samo ena, dva in tri, o angleščini pa ne duha, ne sluha. Pokličem na help desk kjer dobim navodila za vklop preko SMSa, ter opozorilo, da bo paket vklopljen v roku štirih ur. Ravno prav za večerne ure na balkonu.
S skokom v morje sva se ohladila, do Modrih jam pa ne plavam več, sem bil trikrat tam. Prvič, zadnjič in nikoli več. Poslikala sva okolico in se odžejala v baru na vrhu pečine. Po izkoriščenem dnevu naju je čakala še pot proti hotelu, sedež na Matrici pa že po desetih km postane zelo trd.
Drugi dan sva zaključila na prijetno hladni terasi, tu pa se je končala tudi zgodba o moji grški SIMki in podatkovnem paketu. Data transfer po petih urah vklopa še vedno ni deloval. Help desk me je vezal na tehnični oddelek, kjer me je majstor podučil, da za berryje pali samo pogodbena vezava in se čudil, da so mi to sploh prodali. Vodafone girl mi je celo pomagala pri nakupu in še sama preverila če je BlackBerry sploh odklenjen na tuje operaterje, čeprav sem ji dvakrat zatrdil, da je. Očitno ni bila dovolj tehnično podkovana. Stekel je dogovor da SIM kartico vrnem, oni pa mi vrnejo denar. V posteljo sem se spravil malo pred eno zjutraj, nato pa me je zbudilo glasen tresk, ki je prišel iz ulice pod hotelom (več prihodnjič).
Tags:
Grčija,
potovanje,
Zakynthos
Related posts
