Cyb3rjev blog

//EDIT: Tale posnetek sem objavil v začetku leta 2006, ampak sem ga postnil pod private, kar sem ugotovil šele z nadgradnjo Wordpressa. Danes pa sem slučajno na blogu Športne vizije našel še link do spletne strani posvečene hokejskim pretepom, hockeyfights.com.

20. aprila se je odvijala 2. dirka državnega prvenstva Slovenije v motokrosu, istočasno pa se je zgodila še prva dirka pokalnega prvenstva Slovenije v quad krosu. Zakaj pokalno? Tekmovanja z štirikolesniki se letos odvijajo drugo leto zapored, ampak prvič v zadovoljivem številu udeležencev, a smo z strani AMZS športa dobili samo štiri dirke (četrta je s strani štirikolesnikov odpovedana, saj bo na isti dan dirka za evropsko prvenstvo v sosednji Hrvaški), kar pa je za državno prvenstvo premalo. Kakorkoli, stvari se odvijajo na bolje, naslednje leto pa se lahko pričakuje še kakšno dodatno dirko.

Z Anjo in Spaskyjem smo iz Zagorja odrinili že ob šesti uri zjutraj, uro in pol kasneje pa zagledam mojo krstno kros stezo. Moram priznati, da sem se zaradi klanca, ki sem ga uzrl počutil zelo majhnega, v požiralniku se mi je naredil knedlc, v glavi pa so se mi odvijali prizori, kjer spet nisem dosegel vrha klanca in se po daljšem kotaljenju ustavil pred množično publiko.

Sledila je prijava, kvalifikacijski trening, nato pa se je začela prva dirka, v Sloveniji trajajoča 12 minut + dva kroga. Glede na to, da pred samo dirko nisem opravil nobenega treninga, niti se za samo prvenstvo nisem posebej pripravljal, sem bil popolnoma izmučen. Z Anjino pomočjo sem prišel do energije in se vsaj malo spravil k sebi.

Po treh kategorijah motokrosa pa nas je čakala že druga dirka, ki sem jo odpeljal še z večjo muko. Kakorkoli, prva dirka je bila za mano, jaz cel, quad cel, od med dvajsetimi prijavljenimi pa sem v prvo in drugo končal na 16. mestu (skupno 17.)

Foto: prvih 5 Izzydoor, ostalo Anja

Brežice - slavila Irta in Kragelj
Foto - Slo Motocross
Kvalifikacije
1. dirka
2. dirka
Skupno

Pred več kot mesecem se je v Labinu dogajal 5. Akrapovič Off road Weekend in kot sem že pisal sva se ga udeležila tudi midva z Spaskyjem. Pri lokalnem vulkanizerju sva si že v drugo izposodila kombi, naložila quda in opremo ter se odpravila proti južnim sosedom. Kratka kontrola quadov in papirjev na meji in že sva bila izven evropske unije.

Potem pa je sledil pogled, katerega do sedaj še nisem uzrl. V neposredni bližini tunela skozi Ućko na levi strani zagledam morje, malo višje pa sneg, po radiu pa so naju zasipavali z opozorili na previdno vožnjo zaradi izredno močne burje. In petkov trening na kros progi (na enduro del nas niso spustili, čeprav sva se naredila budali in odfurala kratek del) je bil ravno zaradi burje izredno kratek.

Spala sva v zadnjem delu kombija, medtem ko je quade zunaj pral dež. Mrzlo pa ko v kontra peklu. Od samega mrazu sem se zbudil ob pol dveh zjutraj in oblekel še preostalo garderobo, ki sem jo imel s seboj. Skupaj je to zajemalo: dva kratka shirta, shirt z dolgimi rokavi, dres z dolgimi rokavi, dva debela kapucarja, kapa, zimska jakna, spodaj pa me je grel še ledvični pas in ščitniki za kolena ter piščal. Seveda sem bil zadekan tudi v spalko. Po klavrni noči se je končno prikazalo jutro. V mesto sva se odpravila na kavo, nato pa nazaj v kamp na hiter zajtrk, saj naju je ob desetih že čakal štart.

Štartali smo v rahlem dežju in konkretnem blatu. Po prvem ovinku sem z čelade snel zaščitna očala in si tako vsaj delno izboljšal vidno polje. Po prevoženi kros progi smo se odpravili na enduro del. Četica quadov po ozki poti skozi gozd. Prehitevanje skozi to območje ni bilo možno in tako sem že po samem štartu v koloni čakal na dva pred menoj po čez postavljena quada. Neizkušenost in poceni zadnje gume so zahtevale odstop v prvem krogu zaradi ritenskega zdrsa v drevo, po neuspelem poizkusu premagovanja prvega večjega vzpona.

In tako sem že 15 min po štartu stal z pivom v roki in bodril preostale sotekmovalce. Pa drugič!

EDIT (06.12.07 @ 16:01): večina videov je bila zaradi avtorskih pravic odstranjena iz YouTube ( This video is no longer available due to a copyright claim by RTV Slovenija)

EDIT (02.01. @ 08:41): vsi videi so bili ponovno naloženi na YouTube, dodani pa sta še imitaciji Roka Kosmača in Roka Ferengje.

EDIT (20.03. @ 17:42): dodani imitaciji Damjana Murka in Alye.

Imitator Klemen Slakonja iz Brežic in njegovi nastopi v oddaji Hri-Bar:

• Rok Ferengja

• Rok Kosmač

Vedno se najde nekdo, ki uniči/polepša praznike.

Še dve na voljo.

Klik!

Letošnje zimske temperature so dokaj prizanesljive in tako mi v vsem tem času quad ni stal več kot deset dni. Več tur na bližnji Vrh nad Družino, naprej proti smučišču Marela in kasneje še več obiskov zasneženega Prvin in gozdov proti Čemšeniški planini. Zdajšnje gume izkoriščam v zadnje kilometre, tako da je bil oprijem na snegu precej klavrn, rešil pa me Mars in mi šenkal avtomobilske verige, ki se prilagajajo kot ata na mamo. Hvala!

   

   

   

Nedolgo nazaj sem brskal po telefonu in našel spodnje fotke. Dogajalo se je poleti na trboveljski kros progi, dan po prihodu iz dopusta v Turčiji. Bil je vroč dopoldan, sredi tedna, ko je večina ljudi v službi in tako je bila proga popolnoma in samo moja. Febjalos!

Spomnim se tudi, da je bil to moj prvi krog po tej stezi in že po sto metrih sem zapeljal v župco. Na prvi pogled je zgledal teren trden, saj je imelo blato že trdo povrhnjico. Da gas ne bo rešil zadeve sem ugotovil v prvi sekundi, ko mi je ven gledalo še vsaj pol gume. Da bi bilo dobro sestopiti iz mopeda mi je vklopilo, ko je bila desna zadnja guma v celoti v blatu. Jeba. Sam sem. Na roke ga ne spravim ven. Kaj pa zdaj? Pod gumo zmečem nekaj večjih kamnov, ampak so se pogreznili tako hitro kot quad. V daljavi opazim desko, ki bi znala rešiti nastalo situacijo. Podstavim jo pod gumo in z dolgimi mukami mi ga končno uspe rešiti.

V glavi so se mi porajala vprašanja kaj bi storil, če bi se mi to zgodilo sredi gozda, bogu za hrbtom. Koga bi sploh poklical na pomoč, če so vsi v službi, večina pa sploh ne bi poznala lokacije. Solo vožnja po takih terenih ni gut. Že iz vidika lastne varnosti.

Enosledniki so se od sezone poslavljali že dva meseca nazaj, vendar se še najde kakšen srčnež. Dvosledniki vozimo celo leto, ampak sem se jim vseeno pridružil na poslovilnem zboru. Luštno je blo.