Pred tednom smo dočakali izid novega albuma benda Prodigy naslovljenega Invaders Must Die, za katerega so člani že pred časom obljubili kompletno zasedbo in vrnitev h koreninam. Na albumu Always Outnumbered, Never Outgunned (2004), so kot vokalisti gostovali Juliette Lewis, frontmena benda Oasis Liam and Noel Gallagher, Kool Keith and The Magnificent Ping Pong Bitches, glasba pa je vsa izpod rok Liama Howletta, brez prisotnosti ostalih dveh članov in ta dejavnika plato ne naredita ravno Prodigyjevsko. Potihem sem se bal, da bo šlo tu za podobnosti s prvima platama Experience in Music For The Jilted Generation, kjer so uporabljeni meni zoprni techno vložki blip – blip in pisk – pisk.
Pa gremo po vrsti:
01. Invaders Must Die (4:55)
Klasični rajc uvod, ki naraste v power začetek z napovedjo, ki da vedeti kaj lahko pričakujemo (0:47). Sek-sek beat in klaviature, ki sem se jih bal (1:03), ampak dobro, so nekako zmodernizirane. Po petih letih vokalist Keith Flint, končno odpoje nov tekst (1:31). Kratek in jedrnat. (ocena 8,5/10)
02. Omen (3:36)
Že na začetku trobentasti piski, ampak komad bo imel očitno čisto pravi tekst. Beat je ql, zvok, ki nekako predstavlja bas kitaro zelo ql, distorzija. Sampli, ki sfiniširajo komad so pobrani iz starejših komadov, ampak zaključek je lep. (ocena 7,5/10)
03. Thunder (4:07)
Dvajset sekund beat intra in takoj štartajo s tekstom, v nekakšnem raggee jamajškem stilu. Dvomim, da tole poje Maxim, verjetno gre za kakšnega gosta. Minus. Po drugem oglašanju vokalista (1:54 – 2:22) super vložek, ki ga zna skupaj zmetati samo Liam Howlett. Komad se zaključi s parimi ponovitvijo teksta. (ocena 6/10)
04. Colours (3:27)
Komad se takoj začne s polnimi tempom, brez intra in počasnega naraščanja v kamod. Da vedeti, da bo kratek in jedrnat, kar pa pri Prodigy še nisem doživel. Liam je očitno začel jesti droge, ki jih je užival pred dvajsetimi leti, saj se je časovno vrnil v zgodnja devetdeseta leta z vložkom med 0:37 – 0:50, ki pa se nadaljuje tudi med refrenom, ampak ni tako opazen. Komad v 2:24 doseže vrhunec, ki standardno napove konec komada v roku minute. (ocena 6,5/10)
05. Take Me To The Hospital (3:38)
Liam, kaj počneš s temi klaviaturami?! Ok, slišal me je. Od 0:30 minute naprej je ql, ampak dvomim, da jih ne bo še kam uturil. Evo, smo že tu (0:55 – 1:10), ampak vsako stvar se da narediti še bolj anoying z vokalskim helij efektom. Refren odličen, beat vedno, razen že popljuvanega nimam posebnih pripomb, ql komad. (ocena 7,5/10)
06. Warriors Dance (5:12)
Zdaj se bojim že vsakega uvoda in morebitnih old skul klaviatur, da vidim kaj bo tu. Intro, ženski vokal, in od minute naprej odličen beat in klaviauture, ki imajo nekakšno zakasnitev, z vrhuncem na polovički. Pri 1:14 se že skoraj neha, ampak ženski glas doseže svoje (Do it!) in Liam stisne zaslužen replay. To je to (1:30)! Liam, vidiš da se da zmodernizirati tvoje omiljene fore. Smo na 3:00 in zgleda, da gremo še enkrat od začetka. Ne me razočarati s kakšnimi bednimi. Nek nov sound, ampak OK, je odveč, ni pa moteč. (ocena 8,0/10)
07. Run With The Wolves (4:24)
Gost pri tem komadu je bivši bobnar (Nirvana) in trenutni kitarist/vokalist (Foo Fighters) Dave Grohl. Predvidevam, da bo bobnal, ampak Prodigy s svojimi beati ne potrebujejo takšnih gostov. Tako je, štarta en in edini, Dave. Ajde šopaj in energijo usmeri v bobnanje, ne v slamanje. Aha, saj bo, so že Prodigy ob strani. Je že konec, sem malo notr padel. Kratek, jedrnat, sedi, pet. (ocena 8/10)
08. Omen Reprise (2:14)
Očitno pri drugem komadu niso vse povedali, to je bil še njegov outro, ali bolje rečeno teaser, morda tudi kratek pregled. (ocena 6/10)
09. World’s On Fire (4:49)
Tale zna biti tudi njihova klasika, vsaj po prvi minuti poslušano. Oujeeee, to mi delaj (1:07)! Liam, stari maček. Prvo da misliti, da bo začel prodajati stare kekse, potem pa sveži kolaček ven potegne. Škoda, da kaj pišem… mi je že nož v hrbet zapičil (1:40), ampak pri 1:55 gre na bolje. Sam ne moreš nič, važna je kompletna vojska. (ocena 7,5/10)
10. Piranha (4:05)
Duhec ali piranja (1:04)? Med 2:38 in 3:19 smo ga malo pokvarili, a? Dajmo malo folk zamoriti, bomo z zadnjim komadom zmagali. (ocena 6,5/10)
11. Stand Up (05:25)
WTF? 
Kdo je pa to delal? Ga je Fatboy Slim ugodno prodal, fora na 2:59 je čisto njegova. Ali gre pač za remix kakšnega komada, ki ga očitno ne poznam? Like it, ampak take komade delajo drugi. Tole sem že nekje slišal… (ocena 8,0/10)
Prodigy nam z zgornjimi komadi ponudijo 47 min novega materiala. Skupna ocena, ki znaša 7,2 je povprečje vseh mojih ocen komadov in je seveda popolnoma pristranska.
Uradna stran: www.theprodigy.com
Tags:
Invaders Must Die,
Prodigy,
recenzija
Related posts
