09th Oct 2008
Otok Kos tretji dan – Paradise beach & Kardamena
(23. avgust 2008) Tretji dan je prišel na vrsto Paradise Beach, ki velja v sklopu v sklopu Golden Beach in ostalih sosednjih plaž za rajski del otoka, vsaj kar se lepote plaž tiče. To je bila planirana najdaljša lokacija, ki sva si jo izbrala za ogled med dopustom, saj sva odžgala diagonalo po otoku iz SV do JZ in v eno smer prevozila cca 40 km.
Skuter (v nadaljevanju Kanarček) je imel za seboj vsega skupaj 40.000 km in glede na stalno menjavo lastnikov in predvidevam jebi vetrski odnos, se je držal presenetljivo dobro. Razen sklumpanega ropotanja plastike je bilo na njen vse tip top.
Proti Paradise Beach sva se odpravila precej nepripravljena, v nahrbtniku le z razglednico z skico otoka namesto pravega zemljevida. Ampak ni sile. Otok v dolžino meri vsega 45 km, čez celoten otok pa se po sredini razsteza regionalka. Po več kot sredini poti sva v rondoju izbrala odcep proti Kardameni od koder naj bi ob obali prispela do Paradise Beach. V Kardameni sva postanek prvič izkoristila za tankanje, črpalkar pa naju je popravil in naju napotil nazaj do rondoja in pot nadaljevati proti Kefalosu, pred njim pa bova z oznakami usmerjena na želeno plažo. Pot sva si podaljšala za 10 km v eno stran, sva si pa imela priložnost ogledati še del otoka, ki ni bil planiran za ogled.
Ponovno sva prispela do rondoja v katerem sva tokrat izbral pravo smer, zanimivost grših cestno prometnih predpisov pa je, da imajo pravila v rondoju kontra od naših. Prednosti ima tisti , ki se vključuje v rondo. Da imam pri vključevanju prednost sem si zapomnil, da moram pri drugih odcepih čakati vključujoče, pa ne. Ampak domačini so vajeni turistov in pričakujejo takšne stvari, tako da sem “žrtvi” namenil kisel nasmešek in “sori, zajebal sem” pozdrav, on pa meni pristnega “ni panike” in pot se je nadaljevala mimo letališča v Antimachiaiji.
Po nekaj km naju je prometni znak usmeril na levi odcep in v globini sva zagledala Paradise Beach. Roko na srce, pričakovala nisva veliko in ravno toliko tudi dobila. Sicer lepa, dolga peščena plaža (EDIT: med pisanjem tega teksta sedim na hotelskem balkonu, Grčija, otok Kos, mesto Kos, začel se je torek 26. avgust 2008, ura 01:50 ponoči (preden me napadete, pišem na papir, laptop je doma:). in ravnokar sta se pod balkonom s skuterjem v zid zapeljali mični gospodični, po naglasu sodeč nedvomno Britanki. Na pomoč sta jima priskočila mimo vozeča motorista, jima pobrala moped, preverila če je vse v redu in nadaljevala pot. Punci zgledata celi, krvi ni, oblekici sta pregledali (jebeš moped) in sta zgledali zadovoljni, ostankov petk na cesti po odhodu ni bilo opaziti. Mogoče kakšna praskica na kolenih, toliko da jutri ne ne bosta najbolj popolni na plaži. Ko sem ravno pri tem, včeraj sta se na glavni cesti pod balkonom nagazila dva avta. Majhna brzina, materialna škoda, upam da takšnih dogodkov ne vidim več.) z več sto ležalniki, globina morja pa nizka in primerna za sprehode. Za najin okus preveč obljuden plaža, ampak zelo primerna za družine z majhnimi otroci, saj se otroci zaposlijo z ustvarjanjem umetnin iz peska, mama z sončenjem, ata pa z spanjem in pivom. Bogata je tudi ponudba vodnih športov. Dva ležalnika z senčnikom staneta 7 €, malo pivo 1,5 €, pol literska plastenka vode 50 centov, sokovi in gazirane pijače v mali pločevinki pa 1 €. Nazaj grede sva se ustavila še v centru Kosa na dveh večjih lokacijah, kjer so na ogled antične izkopanine in ostanki zgradb, ki pa jih je sicer moč opaziti na mnogih delih mesta.
Večer se je bližal in tako sva se odpravila na večerjo v Papa’s Beach Clubu, ki je postal najina vsakodnevna destinacija, kjer poizkusiva kakšno izmed grških specialitet. Fant, ki stoji pred vhodom in pozdravlja goste (brez grde navade vsiljevanja obiska lokala), nama vedno hrani prostor pred vhodom in parkira moped, takoj po vhodu na tereso, ki se nadaljuje na plažo, goste pričaka, šef strežbe, na kratko pokremlja, odpelje do mize, postreže s pijačo, vzame naročilo, pri tem pa vedno pošteno svetuje. To ima močan okus, če niste vajeni teh okusov ne predlagam, to je sladka zadeva, če imate radi to pa to, bo prava izbira. Od tu naprej vlogo prevzame simpatičen možakar višjih srednjih let, ki nama pred odhodom vedno postreže s koktejlom ‘on the house’. Šef strežbe dan zaključi s plavanjem, nato pa se odpelje s svojim custom made low riderjem. Gazda lokala Papa je točno takšen, kot sem si ga po njegovem vzdevku predstavljal. Močnejši možakar z brkami, tattooji in baseball čepico na glavi. Papa pač. Ob odhodu je sledil še ogled barske papige z imenom George in are sosednjega lokala Mickeyja. Slednji se je Anji kot veliki ljubiteljici živali vsedel na roko in zapoziral za fotko.
Leave a Reply