Pred več kot mesecem se je v Labinu dogajal 5. Akrapovič Off road Weekend in kot sem že pisal sva se ga udeležila tudi midva z Spaskyjem. Pri lokalnem vulkanizerju sva si že v drugo izposodila kombi, naložila quda in opremo ter se odpravila proti južnim sosedom. Kratka kontrola quadov in papirjev na meji in že sva bila izven evropske unije.
Potem pa je sledil pogled, katerega do sedaj še nisem uzrl. V neposredni bližini tunela skozi Ućko na levi strani zagledam morje, malo višje pa sneg, po radiu pa so naju zasipavali z opozorili na previdno vožnjo zaradi izredno močne burje. In petkov trening na kros progi (na enduro del nas niso spustili, čeprav sva se naredila budali in odfurala kratek del) je bil ravno zaradi burje izredno kratek.
Spala sva v zadnjem delu kombija, medtem ko je quade zunaj pral dež. Mrzlo pa ko v kontra peklu. Od samega mrazu sem se zbudil ob pol dveh zjutraj in oblekel še preostalo garderobo, ki sem jo imel s seboj. Skupaj je to zajemalo: dva kratka shirta, shirt z dolgimi rokavi, dres z dolgimi rokavi, dva debela kapucarja, kapa, zimska jakna, spodaj pa me je grel še ledvični pas in ščitniki za kolena ter piščal. Seveda sem bil zadekan tudi v spalko. Po klavrni noči se je končno prikazalo jutro. V mesto sva se odpravila na kavo, nato pa nazaj v kamp na hiter zajtrk, saj naju je ob desetih že čakal štart.
Štartali smo v rahlem dežju in konkretnem blatu. Po prvem ovinku sem z čelade snel zaščitna očala in si tako vsaj delno izboljšal vidno polje. Po prevoženi kros progi smo se odpravili na enduro del. Četica quadov po ozki poti skozi gozd. Prehitevanje skozi to območje ni bilo možno in tako sem že po samem štartu v koloni čakal na dva pred menoj po čez postavljena quada. Neizkušenost in poceni zadnje gume so zahtevale odstop v prvem krogu zaradi ritenskega zdrsa v drevo, po neuspelem poizkusu premagovanja prvega večjega vzpona.
In tako sem že 15 min po štartu stal z pivom v roki in bodril preostale sotekmovalce. Pa drugič!
No tags for this post.
Related posts
