19th Mar 2006
23:03
Anja je danes povabila svoje in moje starše na praznovanje rojstnega dne. Jedača, pijača ter (ponavljajoče se) zgodbice. Vse dobro, ampak se je zavleklo za dobrih sedem ur. Po koncu se, potreben sprostitve ter spremembe okolja, odpravim še na pijačko v omiljeni bar. Uff, ura pet do enajstih, bar pa odprt do enajstih. Zamudim slabe tri minute ter ostanem pred zaklenjenimi vrati. Kaj pa zdaj? Naj se z dolgim nosom obrnem in odpravim domov? Poizkusim srečo in potrkam. Odgrne se zavesa in na šipo vrat se nalima alkoholiziran osebek in se mi smeji. “Odpri!”, se zaderem. Hinavsko se mi zasmeje in zastre zaveso. Crap. Ozrem se po parkirišču in počekiram, če imam telefonsko od kakšnega gosta. Dva poznam, ampak nimam cifre. V tistem trenutku zaslišim ključavnico in vrata se odprejo. Razveseli me kelnarca: “A… ti si. Pejt not.”
Leave a Reply