03rd Mar 2006
Murphy
Predvčerajšnjim me je sredi dela zrajcal Mekič. Prav zaželel sem si njihovo solatko in par čizev. Ker imamo večinoma natrpan park plac, preverim najprej to stanje. Pričakovano me je zaparkiral en izmed nadrejenih, ki je bil trenutno na sestanku. Druga opcija je nakup sendviča, ampak se odločim, da bom počakal kakšno urico. Mine ura, je naknadno mine še pol in potreba po hrani postane prevelika.
Kupim sendvič, Pepsiko in neko čokoladko. V trenutku, ko se bašem s sendvičem se parkirišče sprazni in pot mi je odprta.
No tags for this post.
Leave a Reply