14th Feb 2006
Prvine
Že v sredo sva s Tonijem izkoristila čas in opravila kratek vzpon do Družine. Sneg se topi in stanje se popravlja.
V soboto je bilo napovedano sončno vreme in odločiva se izkoristiti še ta dan. Tokrat sva si izbrala nekoliko daljšo turco. Zagorje - Jesenovo - Prvine - Klančiše - Zagorje. Proti Jesenovem vedno piha v prsa, pa še dokaj senčna stran je, tako da je bilo ob dopoldanski uri neprijetno hladno. Vzpon je bil nekaj povsem drugega. Skoraj celoten po sončni strani in vetrovka je kmalu postala odvečna.
Ciljna destinacija je bila Tonijev vikend pod Prvinami. Na vikendu me je postregel z medico in partijo pikada. Prazni želodci so naredili svoje in v planu je bil postanek na Klančišah, kjer se bova podkrepila. Spust? Uff… prehudo. Hitrost v mrzlem ozračju je naredila svoje. Najprej je, kljub dolgim rokavicam, začelo zebsti v roke, nato pa še v obraz. Malo pred Klančičami sem imel že tolk trde ustnice, da sem momljal, kot ponavadi po večji količini alkohola. Na sončni terasi pred kočo je bilo tudi to hitro pozabljeno. Toni je počastil še s kosilom, nato pa sva se spustila proti Zagorju na zaključno pirčkanje.
Malo pred Klančišami doživiva nov vremenski šok. Lokacija kamor ni sonce posijalo že nekaj mesecev. Popolnoma zaledenega peš pot, naokoli pa pomrznjen sneg. Dosti obratov kolesa v prazno in že sva bila na sončni strani, ki je bila pravo nasprotje prejšnjim nekaj sto metrom. Blat od blata. Kako naju je bila kelnarca vesela, ko sva vsa usrana prišla na pir in biljard…
Že v sredo sva s Tonijem izkoristila čas in opravila kratek vzpon do Družine. Sneg se topi in stanje se popravlja.
V soboto je bilo napovedano sončno vreme in odločiva se izkoristiti še ta dan. Tokrat sva si izbrala nekoliko daljšo turco. Zagorje - Jesenovo - Prvine - Klančiše - Zagorje. Proti Jesenovem vedno piha v prsa, pa še dokaj senčna stran je, tako da je bilo ob dopoldanski uri neprijetno hladno. Vzpon je bil nekaj povsem drugega. Skoraj celoten po sončni strani in vetrovka je kmalu postala odvečna.
Ciljna destinacija je bila Tonijev vikend pod Prvinami. Na vikendu me je postregel z medico in partijo pikada. Prazni želodci so naredili svoje in v planu je bil postanek na Klančišah, kjer se bova podkrepila. Spust? Uff… prehudo. Hitrost v mrzlem ozračju je naredila svoje. Najprej je, kljub dolgim rokavicam, začelo zebsti v roke, nato pa še v obraz. Malo pred Klančičami sem imel že tolk trde ustnice, da sem momljal, kot ponavadi po večji količini alkohola. Na sončni terasi pred kočo je bilo tudi to hitro pozabljeno. Toni je počastil še s kosilom, nato pa sva se spustila proti Zagorju na zaključno pirčkanje.
Malo pred Klančišami doživiva nov vremenski šok. Lokacija kamor ni sonce posijalo že nekaj mesecev. Popolnoma zaledenega peš pot, naokoli pa pomrznjen sneg. Dosti obratov kolesa v prazno in že sva bila na sončni strani, ki je bila pravo nasprotje prejšnjim nekaj sto metrom. Blat od blata. Kako naju je bila kelnarca vesela, ko sva vsa usrana prišla na pir in biljard…
Posted in Bajkanje, Športanje | No Comments »
