03rd Oct 2005
Lov na balone
Zadnje čase dvigujem denar kot nor. Gospa na banki me že skoraj pozna in prav čakam vprašanje: “Koliko bova pa danes dvignila?” Plačati sva morala posteljo, vzmetnice, obnoviti pa je bilo potrebno tudi avtomobilsko zavarovanje. Strošek za stroškom. V soboto sem dvigoval znesek in me je naenkrat kar pogrelo, če sploh še imam zadostno stanje. “Še enkrat toliko bo šlo.”, me potolaži glas na drugi strani okenca.
Z Anjo sva se odpravila v Žalec na otvoritev razširjenega Erinega centra. Šla sva si ogledovat kuhinje. Prišla sva ravno ob času otvoritve, med govorom nekega gospoda. “Bla, bla, bla.” Ogledava si center, kjer na žalost nimajo razstavljenih nobenih kuhenj. Od prodajalca dobiva info, da so samo posredniki in da nama lahko brezplačno izrišejo načrt. Ampak ne danes, ker je otvoritev.
V letaku je bila omenjena tudi nagradna igra, v kateri naj bi zakonski oz. nezakonski par dobil kuhinjo. Obiskovalci so zunaj poslušali govore raznih veljakov, midva pa sva v trgovini čisto po naključju našla pravilnik nagradne igre. Določeni odstavki nama niso bili jasni in zato sva se o igri pozanimala pri gospe, ki je bila postavljena za informatorko. Gospa sploh ni vedela o čem govoriva, čeprav sva ji kazala njihov info letak. Posvetil se nama je šele tretji zaposleni, kateri naju je odpeljal v pisarno. Tudi tam ni bilo nikogar, ki bi nama znal pomagati. Na pravilniku je pisalo, da bo v nagradni igri sodelovalo prvih pet parov, ki bo na prizorišče dogajanja prineslo po en moder in en rumer balon. Deset balonov je viselo po raznih lokacijah v trgovini, nama pa se je vse skupaj zdelo zelo čudno, saj noben ni vedel o čem sploh govoriva. Še enkrat ponavljam, pravilnik je stal na info pultu v omenjenem centru!
Bila sva sicer v prednosti pred drugimi obiskovalci, kateri so na navodila čakali na otvoritvi, ki je potekala na parkirišču. Brez problema bi pobrala vseh deset balonov, morda bi ostalih osem, ki jih ne bi potrebovala celo popokala. 
V tistem so se v trgovino vsuli obiskovalci v lovu na balone. Vse skupaj je izgledalo prav smešno. Opazil sem fantka, ki se je v spremstvu mamice sprehajal v dvema modrima balonoma. Fant sploh ni sodeloval v igri, ampak je zgledal prav srečno s svojima balonoma. Pomislil sem, da mogoče še ni vse izgubljeno in hotel sem mu ponudit 500 SIT za en balon. Takoj sem si premislil. Ne bom se boril za neko kuhinjo, ki mi na koncu še všeč ne bi bila. V tistem trenutku je do fantka priletala starejša gospa z rumenim balonom v roki. Manjkal ji je samo še modri in do fanta je priletela z besedami: “Daj mi en plavi balon!”. Fantku je iz rok iztrgala balon in letela naprej. Mislim, a je to način? Nimam besed.
bos moral kdaj tudi med blogerje it 
Ampak v najbolj pozitivnem smislu, kar jih je možno
Leave a Reply