Cyb3rjev blog

Meni se stopnice, ki vodijo proti naši hiši ne zdijo nič posebnega. Čisto navadne kamnite stopnice. So pa zaradi odmaknjenosti od centra zanimive mimoidočim. Najbolj interesantne so okoli 9. avgusta, ko občina praznuje občinski praznik in pa zadnji teden v veselem decembru. Prizorišče dogajanja je od naše hiše zračno oddaljen cca 100, morda 150 metrov. In vedno se na naše stopnice stakajo množice mladičev, ki hočejo biti na samem. Proti vrhu stopnic se kdaj pa kdaj kdo dol daje, nižje pa je rezervirano za pitje in kajenje. Sex, drugs & rock ‘n’ roll! Večkrat nam puščajo suvenirje v obliki praznih flaš, piksn in ogorkov, pa naj gre za cigaretne ali pa od jointov.

Saj ni panike, če le ne bi toliko razgrajali in delali škode. Polomljenih je bilo že nekaj kamnitih plošč, lani pa so nam zlomili in spulili celo ograjo. Pa da ne govorim koliko litrov urina donirajo. Ko bi vsaj po travi scali, da bi jo skurilo in mi jo ne bi bilo treba več kositi.

Nevideno do zdaj, pa se je zgodilo ta teden. Stopnice sta si sposodila dva mamilkota, ki sta čutila potrebo po vbrizgavanju. Cy3rDad ju je prijazno odslovil, bila sta vsaj tako vljudna, da sta odšla. In to k sosedom. Sledil je šus, nato pa sta zopet morala menjati lokacijo, ker tudi spodnjemu sosedu dogajanje pod njegovim oknom ni ravno ustrezalo. Vsaj pospravila sta za sabo…

BFU - 18:45
Krešišnepitaš - 19:15
Negligance - 20:00
ChaosStar- 21:00
Prospect - 22:00
Noctiferia - 23:15
Nemo - 00:30

Koncert se je začel že ob pred sedmo in je bil napovedan do enih. Šest ur je definitvno preveč za ogled koncerta, sploh pa v stanju v kakršnem sem bil. Izrekel sem stavek ‘Se mi zdi da bom zbolu’ in bal sem se, da se bo ponovilo tole, saj sta bili izpolnjeni prva ter druga točka. Na koncertu prevladovala črna barva in dolgi lasje. Pred vhodom je nekaj sitnih metalcev krulilo, sipalo flaše, polivalo pijačo, ki jo niso mogli spiti in kurilo ogenj. Zihr so bli petnajst letni satanisti (666 pawah). Znotraj dvorane tudi en ekstremist, ki je imel vsake toliko časa kakšen izpad. Varnostniki Fortune… o njih ne bi izgubljal besed.

Na koncert sem prišel ob devetih, vstopnina 500 za člane KUD Knapa oz. Šklaba, 700 za ostale. Na prizorišču je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo, kupiti pa se je dalo tudi razne metal T-shirte in sweaterje.

BFU, Krešišnepitaš in Neglience sem zamudil, tako,da jih ne morem pokomentirati. Kot tretji so nastopili ChaosStar. Večinoma ne pljuvam in negativne kritike raje zadržim zase. Ampak fantje so me razočarali. Komadi brez repa in glave in slab občutek za ritem (Ocena: 1.5/5).

Naslednji so bili na vrsti Prospect, bend, ki je že uveljavljen na slovenski metal sceni. Njim se je že videlo, da so tehnično podkovani. Super uvodni komad, potem pa je prišel pevec. Ne vem… nekako ne maram visokega metal vokala. Zajeten možakar z dolgo čupo in oblečen v črno, ko pa odpre usta, pa isti zvoki kot bi žensko po rollercoasterju spustil. V glavnem, pel je ko pička, pa še varnostnike je klicaril, ker mu je baje nekdo hlače dol vlekel. Medtem je pa on (tako kot njegovi emtivijevski vzorniki) polival z vodo 10 folka, ki so stali v prvi vrsti. Pa ni bilo nikomor vroče in tut do pijače si lahko hitro prišel. Bi mu pir v glavo zafukal, če bi mene polil. (Ocena: 2.5/5).

Predzadnji so igrale zvezde slovenske metal scene - Noctiferia. To ja pa že bilo to. Eksplozivnost, energičnost, točnost. Pa še vokalist je imel moško štimo, čeprav mu je pri tem pomagala mešalka, pa morebiti tudi kak efekt. Zvok pa spet bolj tko-tko (Ocena:3/5). Sokrajanov Nemo se mi ni dalo čakati. Več o njih pa kdaj drugič.

Tale post je bil v večini pljuvanje. Ne morm pomagat, če sta bili pa edini dobri stvari hot dog in pivo.

Skeniral sem s programom Network Stumbler s pomočjo katerega sem dobil informacije o dostopni točki kot so MAC naslov, SSID (če je bil objavljen), ime točke, hitrost povezave, proizvajalec opreme, vrsta enkripcije, signal itd. Scan je bil opravljen v avtu med vožnjo po ulicah Gradca. V cca sedmih urah sem našel 877 točk.

Statistika:

• Hot spots (odprte točke z objavljenim SSID): 243 (28%)
• signal: -40 do -86
• Oprema: neobjavljen podatek (preko 50%), Netgear (15%), Zyxel (0,05), Linksys (0,02%), Cisco, D-Link…

Precej me je presenetil procent odprtih točk, saj sem jih pričakoval pod 10%.

Včeraj sem zgodaj vstal glede na moj delovni čas. Vstal ob petih, se umil, pripravil sendviče, ob pol šestih pa sva s kolegom štartala proti Trojanam, kjer smo bili zmenjeni z ostalimi štirimi udeleženci. Na Trojanah smo spili kavico in pojedli krof (kateri so po mojem mnenju zelo precenjeni). Štart treh avtov z dvema potnikoma v vsakem s Trojan ob pol sedmih, destinacija Gradec, Avstrija. Namen ‘odprave’ je testiranje GPS sistema za nadzor vozil, dobljeni podatki pa so pomembni predvsem za novo nastali navigacijski sistem.

Na zadnji pumpi na slovenski strani napolnimo rezervarje in kupimo prigrizke ter vinjete. Ob osmih smo v Gradcu in kruzanje po ulicah Gradca se začne. Naročeno nam je bilo, da moramo skupaj spraviti vsaj pet poti po VSEH ulicah v začrtanem delu centra Gradca. Imeli smo srečo, da je bil v Avstriji tisti dan državni praznik in tako so bile ulice večinoma prazne. Večino poti z Škodilakom je opravil Mare, jaz pa sem z laptopom v naročju dežural kot DJ in skeniral WLAN hot spote. Opazil sem tudi, da zleknjena poza v avtu nekako ne štima mojemu mehurju. Scat sem hodil na dve uri (če ne še manj), kljub temu, da sem spil komaj liter tekočine. V Gradcu zna biti kar problem najti primeren plac za opravljanje male potrebe. Kafiči večinoma zaprti, pa tudi nerodno bi mi bili iti noter samo scat. V osmih urah smo prevozili preko 100 km po ulicah Gradca, kar se sliši malo, je pa veliko, če računaš, da na vsakih nekaj metrov čakaš na semaforju.

Glavne norosti so bile vožnja v napačno smer po enosmerni dvopasovnici, vožnja po širokem pločniku z zelo nizkim robnikom, ki je spominjal na enosmerno enopasovnico, kolega pa je ostal v koloni na sredi tirov ravno v trenutku, ko je proti njemu peljal tramvaj.

Na spodnji sliki je delček printscreena web aplikacije, na katerem so združene poti treh v koloni vozečih avtov, ki so večkrat prevozili ulice Gradca.

Zadeve se počasi sestavljajo in večjih problemov ni bilo. In kaj je novega od trganja tapet?

• montirani radiatorji in inštalacija ogrevalnih cevi
• pokitane, zbrušene in pobeljene stene
• položen, zbrušen in polakiran parket
• montirane stropne ter stenske luči
• položene kuhinjske ploščice
• položen laminat
• položene vežne ploščice
• opravljena vsa elektroinštalacija
• montiran knauf ob robu pod stropom z okrasnimi lučkami
• montirane karnise
• sestavljena postelja ter nočni omarici
• svoje mesto dobil tudi hladilnik

Vsa dela je opravil Cyb3rDad (razen radiatorji in parket)! In to ne kr tko v tri peesde, dela so opravljena mojstrsko.

Končno sem se odločil in naročil nov disk. Problem s prostorom imam že kakšno leto in vedno, ko sem hotel skopirati kakšno večjo datoteko, sem opravljal selekcijo po FIFO metodi (Favorite In FuckedUp Out).

Pred meseci sem v spletni štacuni Rolan nabavil prenosni mp3 player in od takrat sem naročen na mejl z ugodnostmi in novitetami. In tako opazim ponudbo Trdi disk WD 200Gb v zunanjem ohišju FANTEC USB 2.0. Zanimivo in predvsem dokaj ugodno. Za prenosni zunanji disk sem se odločil zaradi mobilnosti podatkov. Disk imam lahko priklopljen na domačem desktopu, laptopu, službenem desktopu ali pa ga priklopim na prijateljeve mašine, da kaj pošeramo. Prenos podatkov prek USBja je presenetljivo hiter, vsaj če primerjam z USB ključem, ki nikakor ne doseže razpoložljivosti USB 2.0. Datoteka v velikosti 700 MB je prenešena v dobre pol minute.

Moram pa pohvaliti še hitro odzivnost trgovine Rolan. Disk sem naročil v sredo dopoldan in ga dobil naslednji dan.

• Kapaciteta: 200 GB
• Vmesnik: USB 2.0
• Prenos: 480 Mbps
• Ventilator za hlajenje diska z on/off stikalom
• Dimenzije: 222 x 119 x 34 mm
• Garancija: 12 mesecev

Poleti sva se z Anjo na poti iz dopusta ustavila v McDriveu v BTC. Med zastrupljanjem z njihovo ponudbo sem opazil vrabce, ki so čakali na morebitne ostanke. Večina folka, vključno z nama, je vrabce hranil s pomfrijem. Zamislil sem se kakšni bojo ti vrabci čez nekaj mesecev, sploh če je njihova glavna in stalna prehrana McDonald’s hrana.

V petek smo izkoristili sončne žarke in odšli na malico pred omenjeni McDrive. In vrabci so se pošteno poredili. Take luštne okrogle žogice, nekateri pa že tako debeli v glavo, da imajo komaj odprte oči. Zanimivo bi bilo vedeti kakšno je njihovo zdravje. Se bojim, da bom ob naslednjem obisku videl vrabce, ki ne bojo več letali in skakali, ampak hodili kot kakšni starčki.

I told myself so. Ne nakupuj v Rutarju! Zarečenega kruha se največ poje in tudi jaz sem ga imel priložnost okusiti.

Prejšnji petek sem vzel dopust, da bova imela končno čas pregledati vse razstavne salone, ki jih še nisva. Potrebujeva še stekleno kuhinjsko mizo in šest stolov. Pregledala sva vse, kar sva poznala in na koncu sta nama ostala samo še Rutar in Harvey Norman. Neeeeeeeee! Odločila sva se, da greva pogledat ponudbo, ampak bova nabavila samo v primeru, da imajo blago na zalogi in je možen takojšen prezvem. In res sva jo našla, pa stole tudi. Miza je bila znižana iz malo pod sto, na nekaj čez petdeset tisočakov. Ampak vseeno nastopi problem, na mizo je namreč potrebno čakati štiri tedne, stoli pa so na srečo na zalogi. Jah, kaj nama drugega preostane. Miza je ql, drugje je ne najdeva in bova pač mogla gemblati z Rutarjem in čakati.

Stoli so bili na zalogi in tako sem se odpeljal v skladišče Vižmarje na prevzem. Nastopi dilema koliko stolov lahko sploh spravim v avto. Odločim se, da bom dvignil prevzemnico za dva stola. Placa je dovolj, tako da sem prevzel še preostale štiri.

Ura je deset zvečer in firbec me premaga. Sestavil bom vsaj en stol, da vidim kako zadeva zgleda v domačem okolju. Razpakiram prvi stol in prečekiram, če imam vse potrebno. Grušt, sedež, naslonjač, tri večje šraufe in štiri manjše ter dva imbusa. Nekaj ne štima. Kam za boga naj prišraufam naslonjač?! Po pregledu načrta in ostali stolov ugotovim, da so mi dali dva napačna grušta. Pa to ne morš verjet! Oziroma lahko, ker je govora o Rutarju. Ljudje, ko bi vi vedli kolk sem bil jezen. Stoli so bili zapakirani in bi pričakoval da so pravi. Kaj naj zdaj škatle gor razdiram? Očitno je res treba. Je pa hecno, da so bili naslonjači in sedeži vsi pravi. Samo dva ogrodja.

Prva stvar zjutraj v soboto je bilo klicarjenje na Rutar. Mirno razložim nastalo situacijo in jim povem, da bi se isti dan oglasil po zamenjavo. “Hja, gospod, to pa ne gre tako hitro. Vložiti morate reklamacijo, ki jo mi potem preučimo, saj veste - birokracija.”, me razburi ženski glas na drugi strani.

Cyb3r: Sem dobil to oddelek s stoli?
Rutarka: Ste.
Cyb3r: Ste mi vi včeraj prodali omenjene stole?
Rutarka: Moja kolegica sicer, sem bila pa prisotna.
Cyb3r: Sem stole plačal?
Rutarka: Ste, v celoti.
Cyb3r: Jih imate še kaj na zalogi?
Rutarka: Imamo.
Cyb3r: No potem se pa danes oglasim ponje.
Rutarka: Sem vam povedala, da ne gre to tako hitro.
Cyb3r (že nekoliko rdeč v glavo od tegote, a vseeno zaigrano prijazen): Lahko dobim odgovornega na telefon, da se zmenim kako in kaj?
Rutarka: Ga pa trenutno ni.

Gospodična mi da njegovo ime in mi predlaga naj pokličem kasneje. Jaz ji dam pa svojo številko in poizkusim srečo: “Naj me gospod kar sam pokliče, ko pride.” Pa ja. Čez približno tri ure ga končno dobim in še njemu razložim situacijo. Šefe to vse skupaj uredi v petih minutah. Klic v skladišče in stoli so pripravljeni. Jaz sem bil pa že tolk jezen, da bi se ob neuspelem telefonarjenju odpravil naravnost v Rutarja in se začel dreti sredi štacune. Popoldne sva z Anjo pred skladiščem razpakirala stole in jih preverila. Zdaj pa štima in sem takoj spet dobre volje. Sam kaj quraz, če mi je sobota zaradi tega šla. Me prav zanima kakšno sranje bova imela z mizo. Čakalna doba štiri tedne, pa še zadnja je.

Iz ABC sem prešel na TorrentStorm in sedaj na µTorrent, ki je eden izmed mnogih BitTorrent klientov. Je zelo majhen (91 KB!) program, ki porabi karseda malo sistemskih sredstev. Po nekajurni uporabi ga lahko samo priporočam, morda ga pa jutri spljuvam.

Dobil sem ponudbo za zaposlitev. In to ne kakršnokoli, gre za državno službo, še več, gre za služenje domovini.

Če kdo rabi job, gre lahko namesto mene.