10th Jul 2005
Smo pa kamot…
Čudno vreme. Zjutraj še sončno in splaniral sem si popoldanski vzpon/spust na/iz Vrha. Po kosilu se je začelo oblačiti in iz sosednjega kraja sem že dobil info, da jih je začelo zalivati. Crap. Tudi vremenska napoved je slabo obetala, vendar je pogled v nebo vlival nekaj upanja. Ker me je že dostikrat napralo, pa če se iskren se mi tudi ni dalo goniti v klanec, se me ja Anya usmilila in me zapeljala na vrh Vrha. Po nekaj minutah sem že drvel čez hosto. Sem pa odkril dve pomankljivosti pri takšni vrsti “športanja”: bil sem popolnoma neogret, kar bi lahko bil dober povod za padec z poškodbo. Druga slaba stran pa je, da si prej nisem ogledal terena. Po obilnem deževju v preteklih dneh je bila pot popolnoma prerita in razkopana od hudournikov, če sem se jim pa že ognil, me je pa ob strani čakalo kamenje. No, konec koncev, vožnja mi je bila vseeno v užitek in prav lahko bi se navadil samo na spuste. 
bos moral kdaj tudi med blogerje it 
Ampak v najbolj pozitivnem smislu, kar jih je možno
Leave a Reply