25th May 2005
Svet na disku
V ponedeljek sem se po dolgem času domov peljal z vlakom. Vožnje sem se prav veselil, saj je to eden redkih trenutkov, ko lahko v miru kaj preberem. Na srečo sem imel v ruzaku revijo Monitor. Najprej sem z zanimanjem prebral raziskovalni članek o slovenskih blogerjih, potem pa sem se zatopil v članek “Moj prvi terabajt” (avtor: Nikolaj Pečenko).
Povzetek članka:
Nikolaj je pod drobnogled vzel razvoj diskov in na podlagi preračunavanja “napovedal” prihodnost nadaljnega razvoja. Ugotavlja, da bodo pri sedanji hitrosti razvoja petabajtni diski, na katerih bi moralo biti dovolj prostora tudi za najzahtevnejše zbiralce filmov, v trgovinah že čez dvanajst ali kvečjemu petnajst let. Za primerjavo navaja, da naj bi za vse doslej posnete filme v kakovosti DVD zadostovala dva petabajta, približno toliko prostora pa bi potrebovali še za vse doslej izdane cedeje v obliki mp3. Besedilnih podatkov je v primerjavi s tem zanemarljivo malo - v ameriški Kongresni knjižnici jih je, če bi digitalizirali vse knjige, revije in časopise, za približno 20 terabajtov.
Če se bo eksponentna rast nadaljevala, bo že čez četrt stoletja v povprečnem domačem računalniku še tisočkrat več prostora za podatke, torej kar en eksabajt. Koliko je pravzaprav eksabajt? Nekdo je izračunal, da bi en eksabajt zadostoval za vse besede, kar smo jih ljudje spregovorili in napisali v vsej svoji človeški zgodovini. Za vse doslej ustvarjene podatke, s filmi, televizijo, glasbo, slikami in fotografijami vred, pa naj bi zadostovalo pet eksabajtov.
Če se bo današnji trend povečevanja zmogljivosti diskov nadaljeval še 30 let, bo mogoče za 100 evrov kupiti 100 eksabajtni disk, na katerem bo dovolj prostora za popolnoma VSE. Še več, ker bomo takrat imeli dovolj hitre internetne povezave, bo samo nekaj takih diskov dovolj za vse računalnike na svetu.
Konec povzetka.
Bo brskanju na uradni strani revije Monitor, sem naletel tudi na elektronsko izdajo članka (link).
No tags for this post.
Leave a Reply