30th Apr 2005
Javor Downhill & Potoška Downhill
Ideja je padla včeraj. Gremo Javor Downhill progo prefurat in zloglasnega Mansona. Mansona sem prvič v živo videl lani. Res nora zadeva z nemogočim dropom na koncu. Nato pa Mansonu podoben del, ki naj bi se mu reklo Meso, ki se prav tako zaključi z dropom. Z z15kyjem sva se dobila v zagorskem parku malo pred deseto uro. Sicer naj bi prišla še Obsi in Creep. Za Creepa sem takoj vedel da ga ne bo, me je pa malo presenetila odsotnost obsija. Ker sta bila oba nedosegljva, sva se odpravila proti Euro parku, kjer naju je čakal Simi. Fanta sem videl prvič, saj smo se do sedaj poznali samo preko IRCa. Malo čez 10 uro smo začeli gristi v prvi klanec. Ruzak pa nabit do konca. Dva in pol litra pijače, čokoladi, sendviča, čelada in ščitniki. Čelado sem imel pripeto na ruzaku, ker jo imam na glavi samo za spuste. Full face čelada pač ni namenjena normalni vožnji. Čez čas smo se peljali mimo Gansove bajte in tip je rekel da se nam pridruži na vrhu. Gans in Seba se namreč navežeta na Renault 5ko in se šlepata na vrh. Imata malo težji mašini in vilice z več hoda, pa še geometrija okvirja ni primerna za v klanec.
Kmalu smo prispeli na cilj Javor Dowhilla. Odločili smo se da gremo peš ob progi in si jo ogledamo v celoti. Spodnji del proge je bil v totalnem razsulu in zaprt z električno ograjo. Nato je sledil spodnji srednji del, v katerem pridobiš največ hitrosti in je nezahteven. Nato pridemo do dropa na koncu Mesa, za katerega sem se odločil, da ga ne bom prevozil, ker se mi zdi fizikalno nemogoče prevoziti strmino in ostati na bajku. Gremo naprej. Meso. Precej strm teren, začinjen z večjimi kamni oz. manjšimi skalami. Tudi ta del mi je vzbujal strahospoštovanje. Nato končno pridemo do Mansona. Ob pogledu na ta del ti je takoj jasno zakaj tako ime. Del, ki terja največ padcev in je tudi najnevarnejši za poškodbe rajderjev in bajkov. Manson se zaključi s precej dolgim in strmim dropom. Kdor je zadevo videl v živo, ve o čem govorim. Tudi za ta del sem se odločil, da ga ne prefuram. Nimam jajc. Sledi ozek kanal z polno večjega kamenja, in potem kratka pot čez gozd in daljša strmina čez travnik. In prispetli smo na vrh. Na start Javor Downhilla.
Za pot smo porabili točno dve uri z postanki in ogledi skupaj. Na vrhu sta že čakala Gans in Seba. Tudi ta dva sem spoznal danes. Sem pa zmotno mislil, da gremo vsi prvič po tej progi. Gans in Seba jo prefurata tudi po večkrat na teden. Malo smo se odpočili in najedli, nato pa so sledile priprave. Ščitniki za kolena/piščal, komolčniki ter čelada. Nastavitev vilic in zadnjega fedra za ublažitev vožnje po kamnih, koreninah in ostalih peesdarijah.
Gans in Seba poženeta na polno, mi pa malo bolj previdno. Že na začetku je nekaj metrov strmine s koreninami, nato pa je sledil dolg in hiter spust čez travnik. Še vožnja čez kanal, ki te konkretno preruka in že smo gledali v Mansona. Že na poti navzgor sem se odločil, da ta del izpustim, ko pa sem stal na vrhu, me je zamikal. Začne se z trimetrskim strmim spustom, nato pa sledi zavoj v levo. Da je stvar še bolj zakomplicirana, te na levi strani čaka drevo na desni pa zaščitna ograja. Med obema pa komaj poldrugi meter. Ker je teren peščen in strmina prehuda da bi se ustavil, je ovinek zelo zahteven. Za Gansom in Sebo se je prvi spustil Simi in takoj izgubil kontrolo nad bajkom. Na srečo je kolo v zraku preskočil in srečno pristal na nogah. Za Simitom sem se spustil jaz, vendar sem jo ubral po levi strani drevesa (izkoristil chicken way) in se tako izognil morebitnemu padcu. Takoj za zavojem se začne spust z velikimi kamni nametanimi po celi progi (po mojem mnenju gre prej za skalovje kot kamenje). Manson me je dobro premetal in na trenutke se mi je zdelo čudno, kako mi je sploh uspelo ostati na bajku. Drop na koncu Mansona sem izpustil, ker se mi zdi zadeva preveč grozna. Mislim, da bo pri tem tudi ostalo. Nato je sledil Mansonu podoben del z imenom Meso. Od Mansona se razlikuje edino po manjših strminah. Seba se je zapeljal čez zadnji drop, Gans pa ga je celo preskočil. Nato se čez drop zapeljem tudi sam in spust nadaljujemo po tehnično nezahtevnem, hitrem srednjem delu.
Iz glavne ceste smo zavili na progo (poimenovano Potoška Downhill), ki je v delu in sta jo odkrila Gans in Seba. Precej podobno mučenje. Začeli smo na popolnoma neutrjenem terenu sredi gozda. Pot posuta z listjem, po katerem se na nekaterih odsekih zaradi strmine ni možno ustaviti. Izgubil sem ravnotežje in zapeljal iz “idealne” smeri. Stvari so potekale prehitro, proge pa tudi nisem poznal.Vendar se to po takem terenu večkrat zgodi in je zadevo potrebno rešiti. No meni ni uspelo. Na mojo nesrečo sem zapeljal v luknjo in se posledično postavil na prednje kolo. Po prednjem kolesu sem se peljal še nekaj metrov in bajk bi mi uspelo stabilizirati, če ne bi pot zavila na levo. Vzporedno z mano se je pojavilo podrto drevo kateremu sem polomil nekaj vej. Ko bi slišal/a kolk je to pokal! Veje so se začele odebeljevati in pred sabo zagledam maso katere mi ne bi uspelo prebiti. V zadnjem trenutku skočim z bajka, bajk ustavi močna veja, mene pa sedež bajka. Vanj sem priletel direktno v levo stran reber. Obstanem na nogah, za seboj pa zaslišim glas. Uuuuuuu…. stari a si cel? Pogledam nazaj in vidim Z15kyta. Pomigam z udi in vidim da nisem utrpel niti najmanjše poškodbe. Še hiter pregled bajka… vse celo. Odlično. Splezam nazaj na pot in nato preplezam še podrto drevo. Nato nekaj metrov pod seboj vidim preostale osebke ki so me čakali. Norca sta nas spravila na vrh manjšega kamnoloma. In kako naj zdaj dol pridem? Najprej v pesek spustim bajk nato pa še sam uspešno preplezam na mehak teren. Komplet superge sem imel v celoti v globokem pesku. Ja takole ne bo šlo. Zajaham bajk in se diagonalno počasi in previdno spustim v dolino. Sledi vožnja po asfaltni cesti (?!?) in v hosti zagledam še zadnjo singelco. Spet nora strimina posuta z listjem, kateri je že prej otežkočal normalno vožnjo. Spust se zaključi z nemogočo strmo kombinacijo štorov, kamnov in globokega stopničastega terena. Ni variante, da ne bi zapeljal na eno izmed ovir. Uspešno sem prevozil tudi to prepreko in se znašel na cilju Potoška Downhilla. Po tuširanju sem spet našel klopa, tokrat prešvercanega iz Trbovelj. Po nekajminutnem ležanju v postelji so se pojavile bolečine v predelu reber. A tudi to bo minilo. Javor je padu!
No tags for this post.
Pet h dohtarju
kaj a sta vas peljala iz Kukle dol (mislem na Potoški) Če sm Sebata kej razumu učiri se bojo zdej spravi tud gor rihtat =)
Kukla? Tega pa ne poznam. Na koncu proge iz Javorja, smo kr nekam zavil iz ceste, pa neki cajta po host, potem čez nek kamnolom in naprej po progi Potoška DH.
Moram pridet progo pogledat, ker sem prevozil samo začetna dela. Pa s Sebo sva se menila, da mu kamero našraufam na bajk, da en spust posnamemo.
Kukla ja…… no ja sam zdi se mi…. kamero? zna bit še zanimiu.
Upam.
u zdej bo pa tekma ane? 8.10. kokr slišm lepo bo to.
Jp. Bomo šli mal pogledat, navijat in posnet. Samo, da bi vreme zdržalo.
To pa itak sej bo mende čez vikend zdej lepo vreme =)
jst tud itak de pridem pogledat….